Varčevanje staršev za vozniški izpit svojega otroka

Skozi življenje, je kar nekaj denarnih situacij, ki nas pripeljejo, da je potrebno plačati za svojega otroka:

  • Šolo,
  • vozniški izpit,
  • najemniško stanovanje,
  • izleti
  • plačevanje študija.

Lahko bi še naštevali kar nekaj stvari, vendar sem izpostavila le najhujše, kjer pride do razlik. Lahko rečem, da že marsikateri starš začne varčevati kar nekaj let prej za vozniški izpit, da bo lahko to nudil otroku, ko bo dopolnim 18 let ali pa že prej.

Sama sem imela zlate starše, vedno so mi dali denar, vedno so poskrbeli, da sem povsod šla in nikoli nisem čutila pritiska, da bi mi dala občutek, da jima je težko dati, čeprav nista bila premožna. Tudi vozniški izpit sem lahko šla delat takoj, čeprav se še danes spominjam, da sama še nisem hotela, pa sta to skoraj zahtevala od mene. In prav je bilo tako, kajti bila sem še mlada in nesamozavestna in če mi onadva ne bi takrat plačala vozniški izpit resnično ne vem, kdaj bi ga kasneje šla delat. 

Nimajo pa vsi te sreče, nekateri starši enostavno ne zmorejo, enostavno nimajo denarja in tako med mladimi že kar hitro nastanejo razlike, kdo ima in kdo nima. To je zelo žalostno in tega občutka otroci ne bi smeli dobiti, med seboj bi morali biti enaki.

Tako manj premožni starši, da otroci ne bi bili izpostavljeni, varčujejo za vozniški izpit za svojega otroka že kar nekaj let prej, da mu to kasneje lahko omogočijo. Ne katerim to odpre vrata v svet, nekaterim pa ne pomeni dosti, takrat, z časoma, se že zavedajo kaj imajo.

Danes smo zelo radi neodvisni od vsakega in vozniški izpit in avto, sigurno močno pripomoreta k temu, da si lažje mobilen in tudi pripomore, da lažje dobiš službo. Če ti je vozniški izpit omogočen že zgodaj, potem postaneš neodvisen že prej in lahko začneš stopati po svoji poti.

 

Odstranjevanje znamenj, ki so drugačna je zelo pomembno

Sem človek, ki zelo nerada hodi k zdravniku pa čeprav bi kdaj bilo potrebno. Tako je recimo odstranjevanje znamenj, ki so nevarna še kako pomembno in če ne gremo k zdravniku in potem naprej k dermatologu, ne moremo niti vedeti, če je katero naše znamenje nevarno. 

Večkrat sem že pomislila, da bi bilo dobro iti na pregled in mogoče je potrebno pri meni odstranjevanje znamenj in tega niti ne vem.  Ker pa se mi zdi resnično neumno, da grem na samoplačniški pregled k dermatologu, sem se odločila, da sem prvo šla k osebnemu zdravniku. Tam pa sem doživela hladen tuš. Enostavno sem prosila za napotnico, ker tudi nisem bila več mlada in nekatera znamenja, so se mi pojavila na novo, nekatera so mi bila sumljiva, zato sem si znamenja enostavno želela pregledati in kasneje narediti odstranjevanje znamenj, če bi bilo seveda potrebno. No osebni zdravnik, me je sicer vprašal naj znamenja pokažem njemu, katera se mi zdijo sumljiva, na kar sem mu znamenja pokazala in sam se je odločil, da znamenja niso nevarna in da pri meni odstranjevanje znamenj ne pride v poštev. 

Pa smo tam, ko sem ostala brez besed in sem odšla. 

Kaj bi v takem primeru naredili vi?

Bi vztrajali pri napotnici ali bi šli samoplačniško na pregled?

Sedaj je minilo pol leta in sama sem se odločila, da si pregleda ne bom plačala sama in prav tako, če bi bilo potrebno odstranjevanje znamenj ne. Tako sem po pol leta šla spet do osebnega zdravnika in ponovno prosila za izdano napotnico za dermatologa, tokrat sem vztrajala in bila tečna, da pregled enostavno želim in da po informacijah sodeč, mi tudi pripada, ker vem, da so določena znamenja sumljiva. Pa se jo dobila, napotnico mi je z težavo izdal, sedaj pa bomo videli, kako naprej, ali bo samo pregled, ali bo potrebno tudi kakšno odstranjevanje znamenj, glavno, da mi ne bo potrebno plačati, kajti že tako preveč plačujemo za naše zdravje.