Danes so senčila dobra za varno streho pred dežjem

Počasi bo čas, da bodo senčila pospravljena ali pa bodo imela funkcijo dežnika. Vreme je tako slabo kot že dolgo ne in res bi bil počasi že čas, da oblačno nebo in občasen dež spremeni v sončne dni. Sama imam nizek pritisk in mi tole vreme samo še slabša stanje. Res bi lahko z lahkoto spala po cele dneve ta trenutek, pa ne morem.

Danes so senčila dobra za varno streho pred dežjem

Danes sem zunaj na tem oblačnem vremenu, senčila imam odprta in mi koristijo za dežnik. Ne pada veliko dežja, sem in tja malce začne in potem spet neha, tako da je v resnici ravno pravšnje zatočišče pred dežjem, predvsem pa mi omogoča, da sem kljub slabemu vremenu lahko na svežem zraku. Morda če ne bi imela računalnika zunaj, da lahko delam, bi še tvegala, da senčila niso odprta, ampak, ker delam nekaj na računalniku in sem in tja odidem proč od mize, me resno skrbi, da bo ravno takrat začel padati dež in to ne malo. Računalnika pa vsekakor ne bi rada uničila samo zato, ker imam senčila raje zaprta, medtem ko sem zunaj. 

Že cel dan deluje kakor, da se pripravlja na dež, ampak dežja razen nekaj kapljic še ni bilo. Raje bi videla, da se pripravlja na sončno vreme, ampak ne deluje, da bom kaj kmalu imela to srečo. Res mi manjka sonca in to ne malo. Že dva tedna je vreme bolj za nikamor. Sem in tja se sicer sonce malce posveti, kaj več od tega se pa ne zgodi. Pa še tako zaspan dan je, kot že dolgo ni bil noben dan. Kava ne pomaga, sladkor tudi ne. V resnici sem že prav obupana, ker ne vem, kaj naj storim. Razen to, da se sprijaznim s tem in sem lena, dokler se karkoli ne spremeni. Upam, da vsaj, ne bo nevihte, ker se mi v te stanju niti senčila ne bi dalo zapirati. 

Ene rolete mi pa skoraj vedno uspe pozabiti dvigniti

Zbudila sem se pred sedmo uro zjutraj in ko sem dvignila rolete je bila zunaj še skoraj tema. Morala sem prižgati luči, da sem sploh kaj videla in najraje bi šla kar nazaj spat ker ni bilo še pravo vzdušje za to, da sem pokonci. Ampak ko sem si skuhala kavo, pripravila zajtrk in šla pod tuš je bilo že mnogo bolje. Sonce je počasi vzhajalo in v mojem stanovanju je končno bilo videti, da so rolete dvignjene.

Oblekla sem se, da bom peljala na sprehod svojega psa. Preverila sem še, ali sem res dvignila vse rolete, da imajo še moje rože dovolj svetlobe. Danes je sobota in imela sem več časa, zato sem šla dlje do bližnjega hriba, ki zahteva kar dve uri, da pridem gor in nazaj dol. Moj pes je bil zelo vesel. Vedno se veseli vikenda, ko imava več časa, da se lahko več igrava in da je lahko več zunaj. Včasih mi je kar težko čez teden, ko nimam toliko časa zanj, ampak se pa zato konec tedna toliko bolj posvetim njemu. 

Na sprehodu sem srečala se sosedo, s katero greva pogosto na precej daljši izlet, ampak sem bila danes prezgodnja zanjo. Čeprav se je vseeno izkazalo, da je vstala skoraj isti čas kot jaz, ker ni mogla spati in se je tudi odpravila zelo zgodaj na sprehod s svojo psičko. Načrtovan sprehod sem podaljšala še za eno uro. Moj kuža je bil še bolj srečen, kot sem mislila, da bo, saj je bil več kot cel dopoldan zunaj.

Ko sem prišla domov, sem pa vseeno opazila, da sem pozabila dvigniti rolete na balkonu. Ampak tam nimam rož, tako, da ni bilo nič narobe. Lahko bi sicer tudi odprla okna, da bi se vse prezračilo vmes, kar mi pa res tako zgodaj zjutraj res ni prišlo na misel. Dvignila sem rolete še na balkonu in prezračila stanovanje ter si skuhala kosilo.